Novi Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) je pričel veljati 20. 11. 2025 in v delu, ki se nanaša na določbe o normirancih in davčni osnovi pa začne veljati 1. januarja 2026. Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR) prinaša dve ključni spremembi:
1. uvaja obvezni zimski regres za vse delavce,
2. prenavlja sistem normiranih odhodkov za samostojne podjetnike in druge fizične osebe z dejavnostjo.
V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše novosti, roke in obveznosti, ki jih morajo poznati delavci, delodajalci in samostojni podjetniki.
Zimski regres oz. božičnica – koliko znaša in komu pripada?
ZPZR uvaja novo pravico delavca: zimski regres, ki ga mora delodajalec izplačati poleg že obstoječega letnega regresa.
Višina zimskega regresa
Zimski regres znaša polovico minimalne plače v Republiki Sloveniji in mora biti izplačan v denarju.
Kdo je upravičen?
Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci po ZDR-1, delavci s krajšim delovnim časom (sorazmerno),funkcionarji v javnem sektorju. Delavci, ki so v zaposlitvi manj kot 12 mesecev, prejmejo sorazmerni del.
Rok izplačila zimskega regresa
Delodajalec mora zimski regres izplačati najpozneje 18 dni po plačilnem obdobju za november. Če je ta dan dela prost, se rok prestavi na naslednji delovni dan. Možnost kasnejšega izplačila v zasebnem sektorju – rok se lahko s kolektivno pogodbo zaradi nelikvidnosti prestavi najpozneje do 31. marca naslednjega leta. V javnem sektorju zamik ni mogoč.
Posebnost za leto 2025
Delodajalci lahko 1/4 zimskega regresa izplačajo do 18. decembra 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026. Ta izjema ne velja za javni sektor.
Obdavčitev in prispevki
Dohodnina
Zimski regres se ne všteva v davčno osnovo do višine polovice minimalne plače, nad to mejo pa se šteje kot del plačila za poslovno uspešnost. Za leto 2025 velja posebna ureditev, kjer regres v predpisani višini, do polovice minimalne plače, v celoti ni obdavčen.
Prispevki
Do višine polovice minimalne plače se od zimskega regresa ne plačajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če delodajalec izplača višji znesek, se razlika obravnava kot drugi prejemek iz delovnega razmerja.
Nadzor in globe
Nadzor nad izvajanjem zakona izvajajo Inšpektorat RS za delo (za izplačila) in FURS (za obdavčitev in prispevke). Za neizplačilo zimskega regresa so predvidene visoke globe 3.000–20.000 € za pravne osebe, nižje globe za manjše delodajalce in odgovorne osebe.
Velike spremembe za samostojne podjetnike – prenova normirancev
Zakon bistveno posega v sistem normiranih odhodkov, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2026. Davčna osnova se ugotavlja kot razlika med prihodki in odhodki, podobno kot pri pravnih osebah, če ne gre za normiranca. Normirane odhodke lahko ponovno izbere le zavezanec, ki izpolnjuje stroge prihodkovne pogoje (50.000 € oziroma 120.000 € z določenimi pogoji zavarovanja). Ponovni vstop v sistem normirancev je mogoč šele po 5 letih od izstopa. Uvaja se posebno preverjanje prihodkov, tudi povezanih oseb, da se prepreči zlorabe. Za kmetije veljajo posebna pravila glede nosilcev dejavnosti.
Nova lestvica obdavčitve
Zavezanci bodo obdavčeni po stopnji 20 % do določene meje davčne osnove (33.000 € ali 72.000 €), nad mejo 35 %. Davek je dokončen in se ne všteva v letno dohodninsko napoved.
Sklep
Zakon ZPZR prinaša pomembne socialne in davčne spremembe. Delavci dobivajo novo pravico — zimski regres, ki zvišuje letni standard izplačil. Po drugi strani pa zakon predstavlja največjo prenovo sistema normiranih odhodkov v zadnjem desetletju, kar bo vplivalo na poslovanje številnih samostojnih podjetnikov. Za delodajalce pomeni zakon nove obveznosti, za samozaposlene pa potrebo po premisleku, ali ostati normiranec ali preiti na dejanske odhodke.
